09. 08. 2019

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 29. 7. 2019, www.findinfo.si, Avtor: mag. Suzana Pisnik

Zaposlitev novega delavca se začne z objavo oglasa za prosto delovno mesto, razen če objava ni potrebna, izjeme od obvezne objave prostega delovnega mesta določa 26. člen ZDR-1.

Delodajalec lahko prosto delovno mesto objavi preko različnih medijev (na svoji spletni strani, na spletni strani zaposlitvenih agencij, preko socialnih omrežij, itd). Objava prostega delovnega mesta mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, kot to izhaja iz 25. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). Ponavadi pa objava vključuje bistvene delovne naloge, ki jih bo izbrani kandidat na delovnem mestu opravljal, ter delodajalčeve zahteve (raven izobrazbe, delovne izkušnje, znanje tujih jezikov, druge veščine in lastnosti …). Pri tem oglas za prosto delovno mesto vsebuje tudi rok za prijavo ter kontaktno osebo, na katero mora bodoči zaposleni nasloviti prošnjo.

Ko je oglas za prosto delovno mesto enkrat objavljen in se nanj prijavijo kandidati, mora delodajalec, poskrbeti za pravilno izvedbo postopka izbire, pri čemer mora upoštevati ustavno načelo o prepovedi diskriminacije. Tako objava prostega dela tudi ne sme nakazovati, da daje delodajalec pri zaposlitvi prednost določenemu spolu. Delodajalec torej sme od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Ne sme pa od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Delodajalec mora v osmih dneh po zaključenem postopku izbire pisno obvestiti neizbranega kandidata o tem, da ni bil izbran. Ob tem lahko neizbrani kandidat, v kolikor meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva neposredno sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Takoj, ko delodajalec izbere kandidata, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi. Še prej pa mu mora izročiti, torej tri dni pred sklenitvijo delovnega razmerja, pisni predlog pogodbe o zaposlitvi. V njej so navedeni pogoji dela in dolžnosti delavca, pa tudi pravice, ki delavcu pripadajo na podlagi delovne zakonodaje, morebitne kolektivne pogodbe in drugih internih aktov in vse ostale bistvene sestavine, ki jih določa ZDR-1 v 31. členu. Svoj izvod podpisane pisne pogodbe o zaposlitvi ob njeni sklenitvi dobita tako delavec kot delodajalec. Pred nastopom dela mora delodajalec poslati delavca še na zdravniški pregled.

Po sklenitvi pogodbe je delodajalec dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela.

Pogoji, ki ga mora delavec izpolnjevati pri podpisu pogodbe o zaposlitvi, so določeni s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDR-1 objavljene pogoje za opravljanje dela. Pri tem je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela, kar pa seveda ne velja za manjše delodajalce.

Pri izbiri delavca za zasedbo delovnega mesta, določbe ZDR-1 dajejo delodajalcu možnost, da če noben od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, lahko delodajalec z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje z zakonom ali s podzakonskim aktom določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Te možnosti pa ne omogoča Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU).

ZJU opravi izbiro kandidata v izbirnem postopku, v katerem se presoja usposobljenost kandidata za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu, pri čemer se izbirni postopek lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki (61. člen ZJU).

Vsi kandidati, ki ne izpolnjujejo natečajnih pogojev, se ne uvrstijo v izbirni postopek. Neizbranemu kandidatu se izda sklep. Po izdaji sklepa o izbiri oziroma neizbiri lahko vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku, vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj. Če nihče izmed prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje natečajnih pogojev, se javni natečaj lahko ponovi. Ne zaposlijo pa nobenega kandidata kljub potrebam delovnega procesa, če kandidat ne izpolnjuje pogojev. Tukaj se pojavi razlika med kandidati za zaposlitev po določbah ZDR-1 in ZJU.

Tako bo po določbah ZJU izbran kandidat ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto. Če nihče od prijavljenih kandidatov po merilih izbirnega postopka ni dovolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto, se lahko javni natečaj ponovi, prijavljenim kandidatom pa se vroči obvestilo o neuspelem javnem natečaju.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj