02. 04. 2019

Objavljeno: SPOT svetovanje Zasavje, Avtor: Teja Urbanija

1. Letni dopust

V skladu z 2. odstavkom 160. člena ZDR-1, je delodajalec dolžan najkasneje do 31. marca vsakega leta zaposlene pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Po e-pošti lahko pošljete obvestilo zaposlenim samo v primeru, da mu naslov in uporabo nalaga delodajalec.

Osnove letnega dopusta so določene v zakonu o delovnih razmerjih in sicer:

Odmera dodatnih dni dopusta po ZDR-1

Kriterij za odmero dopusta	Število dodatnih dni dopusta
Delavec, ki ima otroka mlajšega od 15 let (za vsakega otroka posebej)	1
Delavec, ki je starejši od 55 let	3
Delavec invalid	3
Delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro	3
Delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo	3
Delavec, ki še ni dopolnil 18 let	7

Kolektivne pogodbe pa določajo dodatne dni dopusta in sicer glede na:

• Čas trajanja zaposlitve ali pri zadnjem delodajalcu ali na skupno dobo,
• Zahtevnost dela, oz. delovnega mesta, ki ga delavec zaseda,
• Dodatni dnevi dopusta na izjemno težka dela,
• Dodatni dnevi dopusta na nočno delo, delo ob nedeljah ipd.

Ti kriteriji se od ene kolektivne pogodbe do druge razlikujejo in jih je potrebno preveriti glede na to, pod katero kolektivno pogodbo spadate.

Vsi, ki uporabljate KP za obrt in podjetništvo in teh je zaradi širokega nabora dejavnosti veliko, boste letos še vedno lahko odmerili dopust v skladu s to pogodbo, čeprav je 31.12.2018 prenehala veljati. Normativni del te KP se namreč uporablja še celo leto, t. j. do 31. 12. 2019. V tem času bodo morda socialni partnerji sklenili novo pogodbo, morda pa se zadeva zasuče tudi drugače in bomo ponovno dobili novo splošno kolektivno pogodbo, ki jo predlaga Gospodarska zbornica Slovenije in smo jo pred leti že poznali.

- Sorazmerni del dopusta

Delavec, ki je delovno razmerje sklenil med letom, ima pravico do sorazmernega dela dopusta. Sorazmerni del izračunamo tako, da delavcu odmerimo dopust za celo leto, nato pa ga preračunamo na ustrezno število dvanajstin, odvisno od števila mesecev zaposlitve v posameznem letu.

- Koriščenje letnega dopusta

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna.

Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

Delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta.

Letni dopust se izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti.

Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.

Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.

Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

- Neizkoriščeni dopust iz preteklega leta

Delavec mora v koledarskem letu koristiti vsaj 2 tedna dopusta, razliko pa lahko, v skladu z dogovorom z delodajalcem koristi v naslednjem letu in sicer do 30. 6..

V primeru, da je delavec odsoten zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, lahko neizkoriščeni dopust koristi do 31. decembra naslednjega leta.

V enakem obdobju lahko koristi neizkoriščeni dopust tudi delavec, ki dela v tujini, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.

- Odpoved pravici do dopusta

Izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

2. Regres za leto 2019

Rok za izplačilo regresa je 1. 7., oziroma za delodajalce, ki imajo likvidnostne težave 1. 11.. Najnižji regres je določen z zakonom o delovnih razmerjih in znaša najmanj minimalno plačo (886,63 € bruto), najvišji regres, od katerega ni potrebno obračunati prispevkov pa znaša 70% bruto plače iz predpreteklega meseca. Višina regresa v posameznih branžah je določena s kolektivnimi pogodbami.

Delavcu, ki je zaposlen samo sorazmerni del leta ali delavcu, ki je zaposlen za krajši delovni čas, pripada sorazmerni del regresa.

- Davčna reforma in izplačilo regresa

Pripravljena davčna reforma gre v smeri razbremenitve davčnih obveznosti pri izplačilu regresa. Predlagano je, da bi regres, ki je izplačan do višine povprečne plače, ne bil obremenjen niti z davkom niti s prispevki. To pomeni, če se delodajalec odloči, da bo delavcu izplačal 1.500 € (bruto)regresa, potem bo delavec tudi toliko dobil na svoj račun.

Vprašanje, ki se pri tem poraja je, kako bodo obravnavana vplačila akontacij dohodnine pri delodajalcih, ki so ali bodo regres že izplačali pred reformo, če bo le-ta res stopila v veljavo v letu 2019?

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj