21. 08. 2018

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 1. 8. 2018, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Konec februarja 2018 so začele veljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP-A), s katerimi se uvaja nova definicija socialnega podjetništva in širi izvajanje socialnega podjetništva na vseh področjih gospodarskih aktivnosti. Zakon tudi odpravlja nejasnosti glede poročanja in ohranjanja statusa socialnih podjetij, poenostavlja registracijo socialnih podjetij in vzpostavlja enotno evidenco socialnih podjetij, ne glede na področje, ki ga socialno podjetje pokriva.

V skladu s spremembo 2. člena Zakona o socialnem podjetništvu (ZSocP) je socialno podjetje nepridobitna pravna oseba, ki pridobi status socialnega podjetja. To je lahko društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba, zadruga, evropska zadruga ali druga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ne deli, niti ne deli ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki. Tako socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in povezanost, spodbuja sodelovanje ljudi, krepi sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, spodbuja socialne inovacije, zagotavlja dodatno ponudbo izdelkov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno vključenost in poklicno (re)integracijo ranljivih skupin ljudi na trgu dela. Izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa socialnega podjetja preverja ob ustanovitvi že registrski organ, ki je zadolžen za registracijo socialnih podjetij.

V skladu z noveliranim 8. členom ZSocP tako lahko status socialnega podjetja pridobi nepridobitna pravna oseba, če opravlja gospodarske in negospodarske dejavnosti, ima v svojih notranjih aktih opredeljeno omejitev delitve presežka prihodkov nad odhodki oziroma premoženja med člane oziroma deležnike socialnega podjetja, če je neodvisna in organizacijsko samostojna v odnosu do pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti, če vključujoča oblika upravljanja temelji na soodločanju in demokratičnem načinu odločanja in če izpolnjuje druge zakonske pogoje. Pri tem je ob ustanovitvi potrebno preveriti tudi omejitev, ki jo določa 9. člen ZSocP, saj nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, če je v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije, nima poravnanih vseh dospelih davčnih obveznosti in prispevkov za socialno varnost delavcev v višini 50 evrov ali več ali če ni imela predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva oddaje spremembe akta o ustanovitvi, s katerim naj bi se preoblikovala v socialno podjetje.

Registrski organ v postopku registracije ugotavlja ali je temeljni akt o ustanovitvi nepridobitne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, sestavljen v skladu z 12. členom ZSocP, kar pomeni, da vsebuje opredelitve glede način upravljanja socialnega podjetja po načelu enakopravnosti, navedbe odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podjetništva ter pogoje za njihovo imenovanje, imenovanje nadzornega organa, namero vključevanja v delo prostovoljcev in druge deležnikov, opredelitev pravila vodenja poslovnih knjig in izdelave računovodskih izkazov socialnega podjetja ter pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganja s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja.

V skladu s spremembami 22. člena ZSocP mora Slovenski inštitut za revizijo v soglasju s pristojnima ministrstvoma v posebnem računovodskem standardu SRS 35 (2016) – Računovodske rešitve v socialnih podjetjih na novo določiti vsebino in način sestave letnega poročila socialnega podjetja ter priloge, ki omogočajo ugotavljanje poslovanja socialnega podjetja po načelih socialnega podjetništva, predvsem pa:

• razmejitev prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva od prihodkov iz drugih dejavnosti in drugih virov, z opredelitvijo odstotka glede na višino sredstev;
• prikaz prihodkov in odhodkov iz naslova spodbud, olajšav in oprostitev na podlagi tega in drugih zakonov;
• prikaz števila zaposlenih delavcev v obdobju najmanj devetih mesecev v letu in števila prostovoljcev, če poseben zakon ne določa drugače;
• razporejanje presežkov prihodkov nad odhodki po namenu;
• pojasnilo o doseganju ciljev socialnega podjetništva in namena socialnega podjetja (poslovno poročilo).

V ta namen so v javni razpravi na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo tudi že predvidene spremembe SRS (2016), kjer bo potrebno pri sestavi letnega poročil predvsem slediti novemu SRS 35.31 (nadomesti prejšnji SRS 35.32). Prav tako pa bo moral nadzorni organ oceniti pravilnost in popolnost podatkov v letnem poročilu socialnega podjetja ter pred sprejetjem letnega poročila opraviti nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo finančnega in materialnega poslovanja socialnega podjetja in pravilnostjo vodenja poslovnih knjig, izpolnjevanje ciljev socialnega podjetništva, določenih v zakonu in aktu o ustanovitvi, zakonitost razporejanja presežkov prihodkov nad odhodki in porabe dodeljenih javnih sredstev oziroma sredstev ustvarjenih z olajšavami in oprostitvami. Finančna sredstva, ki jih socialno podjetje pridobi iz naslova spodbud, oprostitev in olajšav, pridobljenih na podlagi tega zakona ali drugih predpisov, mora socialno podjetje prikazovati na posebnem kontu. Izvajalci ukrepov, ki socialnim podjetjem dodeljujejo denarna sredstva na podlagi tega zakona ali drugih predpisov, ki določajo spodbude za poslovanje socialnih podjetij, o zahtevah, ki jih opredeljujejo programski ali izvedbeni dokumenti, pa bodo morali poročati pristojnemu ministrstvu.

ZSocP v 26. členu tudi na novo določa razporeditev presežkov prihodkov nad odhodki, o katerih odloča najvišji organ socialnega podjetja in ki jih lahko socialno podjetje nameni bodisi za investicije v osnovna sredstva, potrebne za opravljanje dejavnosti, ohranjanje in povečevanje števila delovnih mest, pokrivanje izpada prihodka, izobraževanje in usposabljanje delavcev in prostovoljcev, druge razvojne in nepridobitne dejavnosti ali za povečanje premoženja socialnega podjetja. Vsekakor pa presežkov prihodkov nad odhodki ni dovoljeno deliti, niti neposredno niti posredno, pri čemer pa se v skladu z 11. členom ZSocP povračila stroškov v zvezi z delom in stroškov usposabljanja prostovoljcev ne štejejo kot posredna delitev presežka prihodkov nad odhodki, če ne presegajo zneskov določenih z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

V skladu z zakonskimi določbami naj bi do konca avgusta Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sprejelo podzakonski akt, ki bo natančneje določal način spremljanja poslovanja socialnih podjetij tako z vidika ustanovitve, kot z vidika predložitve letnega poročila in vodenja evidence socialnih podjetij. Predlog Pravilnika o spremljanju socialnih podjetja tako še vedno določa, da socialno podjetje predloži letno poročilo za preteklo poslovno leto AJPES v rokih predpisanih z zakoni, ki urejajo roke predložitve letnih poročil za posamezno vrsto nepridobitnih pravnih oseb. Po novem pa bo moralo letno poročilo vsebovati tudi vse elemente po novem 22. člena ZSocP, ki jih bo socialno podjetje evidentiralo na posebnem obrazcu, ki bo sestavni del tega pravilnika, ki je še predmet usklajevanja.

Pravilnik pa naj bi določil tudi nove obveznosti Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Že sedaj je Pravilnik o spremljanju socialnih podjetij določal obveznost AJPES, da je v določenih rokih posredoval ministrstvu seznam socialnih podjetij, ki niso predložila letnega poročila. Odslej pa bo Ministrstvu za javno upravo moral posredovati tudi vse statusne spremembe socialnih podjetij v poslovnem registru. Tako predlog Pravilnika predvideva, da AJPES nemudoma oziroma najkasneje v roku petih delovnih dni po vpisu odvzema oziroma spremembe statusa socialnega podjetja v poslovnem registru, informacijo o spremembi posreduje Ministrstvu za javno upravo, ki odloči ali ta vpliva tudi na morebiten status prostovoljske organizacije ali organizacije s prostovoljskim programom. Tako zakon določa deljeno vlogo ministrstev – za statusna vprašanja bo tako odgovorno Ministrstvo za javno upravo, za delovanje in poročanje socialnih podjetij pa Ministrstvo z gospodarski razvoj in tehnologijo.

ZSocP-A predvideva sprejem podzakonskih aktov do konca avgusta, da bi lahko socialna podjetja upoštevala navedene določbe že pri pripravi letnega poročila za leto 2018.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj