07. 08. 2018

Vir in informacije: Portal FinD-INFO, 3. 8. 2018, www.findinfo.si

Pravni temelj za promocijo zdravja na delovnem mestu daje Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Tako je v 6. členu ZVZD-1 določena obveznost delodajalca, da mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu.

V skladu z 32. členom ZVZD-1 mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zagotoviti potrebna sredstva in opredeliti način spremljanja njenega izvajanja, kar pomeni, da delodajalec izvaja določene aktivnosti in ukrepe, ki ohranjajo in krepijo telesno in duševno zdravje delavcev. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZVZD-1 bo smernice za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu izdal minister, pristojen za zdravje.

Cilj promocije zdravja na delovnem mestu je preprečevanje oziroma zmanjševanje posledic psihosocialnih tveganj na delovnem mestu. Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev.

Promocija zdravja mora biti predstavljena na preprost način oziroma tako, da pritegne čim več delavcev. Menim, da je pri tem treba v prvi vrsti izpostaviti prednosti in koristi promocije zdravja na delovnem mestu ter vpliv na zdravje vseh zaposlenih.

Promocija zdravja pri delu je pomembna tako za delavce kot za delodajalce, saj s tem, ko delodajalec spodbuja zdravo delovno okolje, delavci ohranjajo in krepijo svoje zdravje ter posledično dosegajo tudi boljše delovne rezultate. Drugi pozitivni vidiki promocije zdravja na delovnih mestih so naslednji:

• zmanjševanje možnosti obolenj zaposlenih;
• večja pripadnost podjetju, saj posameznik v urejenem in spodbudnem delovnem okolju ohranja in krepi svoje zdravje, dosega boljše delovne rezultate, lažje napreduje, svoje delo lažje osmisli in se skozenj razvija;
• sproščeno in stimulativno delovno okolje za zaposlene;
• spodbujanje osebnega razvoja zaposlenih;
• varno delovno okolje;
• večja delovna produktivnost ter večje zadovoljstvo z delom in delovnim mestom;
• zmanjšana odsotnost z dela za od 12 do 36 odstotkov;
• z vsakim evrom, vloženim v zdravje zaposlenih, je mogoče prihraniti med 2,50 in 10 evri. Prihranke lahko pričakuje tudi država oziroma družba v celoti, saj se zmanjšajo potrebe po storitvah zdravstvenega sistema in izdatki za javno zdravstveno službo. Obremenitve zdravstvene blagajne se zmanjšajo tudi zaradi upada bolniških odsotnosti, znižajo se stroški zaradi bolezni, povezanih z delom, in poškodb pri delu;
• zdrav in zadovoljen delavec se lažje spopada z obremenitvami, ki jih prinašajo druge življenjske vloge (starševstvo, prijateljstvo, delo v lokalni skupnosti itd.), in ohranja dobro zdravje tudi v tretjem življenjskem obdobju;
• dolgoročno lahko pričakujemo, da se podaljša tudi čas delovno aktivnega življenja, kar je ob nujnem podaljševanju delovne dobe izrednega pomena.

Pri promociji zdravja na delovnem mestu gre za skupna prizadevanja delodajalcev in delavcev z namenom, da se izboljšata zdravje in dobro počutje ljudi pri njihovem delu, kar se lahko doseže z delodajalčevim spodbujanjem, da se delavci udeležujejo aktivnosti za varovanje in krepitev zdravja, in s tem, da jim omogoča izbiro zdravega načina življenja.

Za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu ni standardnega vzorca ali predpisane metode. Ker so delovna okolja med seboj različna, podajajo smernice za načrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu le temeljna načela za načrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu. Vsak delodajalec mora temeljna načela promocije zdravja na delovnem mestu prilagoditi svoji organizaciji in okoliščinam.

Aktivnosti za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu se izvajajo na različne načine, in sicer gre lahko za športne aktivnosti (na primer organiziranje pohodov, kolesarjenja), tematska predavanja, navodila oziroma priročnike z vajami za razgibavanje in podobno. Nekatere organizacije pa zadostijo le zakonskim pogojem, ne da bi to tudi spodbujale.

Na podlagi 27. točke prvega odstavka 76. člena ZVZD-1 odgovarja delodajalec za prekršek z globo od 2.000 do 40.000 evrov, če v izjavi o varnosti z oceno tveganja ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na delovnem mestu ter zanjo ne zagotovi potrebnih sredstev in ne opredeli načina spremljanja njenega izvajanja (prvi odstavek 32. člena ZVZD-1).

Organizacije v javnem in zasebnem sektorju bi se morale zavedati, da obvladovanje psihosocialnega tveganja ni zgolj zakonska obveznost delodajalca, ampak priložnost, da odgovornost za lastno zdravje in počutje hkrati krepi socialne vezi in smisel pozitivnega delovanja v delovnem okolju.

Hkrati se z uvedbo promocije zdravja v delovnem okolju vzpostavi boljše vzdušje za delavce, kar pa posledično pripelje do boljših delovnih rezultatov. Delavci postanejo bolj učinkoviti in dosegajo zastavljene cilje oziroma jih lahko tudi presegajo, kar pa je seveda tudi v zadovoljstvo delodajalcem.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj