29. 05. 2018

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 23. 5. 2018, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek

Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1), ki velja od junija 2017, določa ukrepe za spodbujanje podjetništva ter postopke za dodeljevanje sredstev, namenjenih oblikovanju podpornega okolja za podjetništvo.

Namen ZPOP-1 je spodbujanje podjetništva na vseh tistih področjih, kjer so bile do sedaj zaznane pomanjkljivosti:

• zavedanje pomena podjetništva za gospodarski razvoj in uresničevanje ustvarjalnih podjetniških potencialov državljanov,
• več možnosti za ustanavljanje novih podjetij, spodbujanje njihove rasti in ustvarjanje novih delovnih mest,
• pospeševanje izkoriščanja podjetniških in inovacijskih potencialov,
• spodbujanje povezovanja med raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami ter gospodarstvom,
• izboljšanje učinkovitosti podpornega okolja za potencialne podjetnike in podjetnice in delujoča podjetja v vseh fazah njihovega razvoja.

Z organizacijskega vidika zagotavljanja bolj celovitega podpornega podjetniškega okolja sta z ZPOP-1 postala nosilca nalog za spodbujanje podjetništva in zagotavljanje učinkovitega podjetniškega okolja Ministrstvo za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo (MGRT) in Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT Slovenija). Krovna nacionalna institucija, ki bo koordinirala vse točke za podporo poslovnim subjektom je SPIRIT Slovenija, javna agencija, katere temeljna naloga je izvajati celovit nabor nalog s področja internacionalizacije in tujih investicij, učinkovito upravljanje mreže za podporo poslovnim subjektom z namenom krepitve kompetenc slovenskih izvoznikov ter izboljšanje prepoznavnosti Slovenije za tuje investitorje.

Nov sistem spodbujanja podjetništva se je v začetku aprila 2018 tudi preimenoval iz sistema VEM (vse na enem mestu) v sistem SPOT (slovenska podjetniška točka). Temelj sistema bo spletni portal eVEM, ki bo postal enotna kontaktna točka za vse, ki vstopajo v podjetništvo, obstoječe podjetnike ter investitorje. Sledil bo nivo registracijskih SPOT točk – v večini primerov sedanjih VEM točk. Nadgradnja temu bo predstavljalo 12 regionalnih svetovalnih centrov SPIRIT, ki bodo združevali dosedanje regionalne razvojne agencije in točke SPIRIT. Njihova glavna naloga bo svetovanje in posredovanje specialnih znanj, ki bodo v pomoč podjetnikom pri njihovem razvoju, pridobivanje tujih partnerjev in dostopanju na tuje trge. Krovna točka bo SPOT Global, katere glavna naloga bo spodbujanje internacionalizacije podjetništva in koordinacija celotnega sistema SPOT. Prehod iz starega VEM v nov SPOT sistem bo postopen, prav tako pa bo MGRT v prvem letu tudi skrbno spremljal odziv javnosti na uvedene spremembe.

To pomeni, da lahko bodoči samostojni podjetnik posameznik še vedno vse postopke registracije samostojnega podjetnika opravi digitalno – torej iz naslanjača, ali z osebnim obiskom na eni izmed 152 vstopnih točk SPOT (VEM) točk, ki so se v začetku aprila preimenovale v točke SPOT in ki se nahajajo v različnih krajih Slovenije pri pooblaščenih izvajalcih registracijskih postopkov - na izpostavah AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve), upravnih enotah in krajevnih uradih, na točkah SPIRIT, enotah OZS (Obrtna zbornica Slovenije) in GZS (Gospodarska zbornica Slovenije). Ob registraciji podjetja pa lahko bodoči podjetnik uredi tudi socialno zavarovanje in se registrira v davčnem registru.

Iz naslova zavedanja pomembnosti spodbujanja podjetništvu prijaznega okolje je naša država naklonjena tudi nastajanju podjetniku naravnanih institucij (inkubatorjev, tehnoloških parkov, razvojnih centrov) kot tudi transparentnemu delovanju države in podjetij, da bi lahko zagotovila vsem državljanom čim več preglednih informacij o izvajanju gospodarske dejavnosti. Tako so preko spletnega portala AJPES dostopni tako podatki o vpisih v poslovni register ter druge registre, ki jih AJPES vodi, kot tudi letna poročila gospodarskih subjektov za zadnjih 5 let in nekatere statistike. Namen omogočanja stalnega in brezplačnega dostopa do teh podatkov je čim bolj učinkovito upravljanje poslovnih tveganj in zagotavljanje pravne varnosti.

Z vidika spodbujanja investiranja in privabljanja tujih investitorjev je bil letos sprejet tudi Zakon o spodbujanju investicij (ZSInv), ki se bo uporabljal od 1. julija 2018. ZSInv določa oblike, pogoje, merila in postopek dodeljevanja investicijskih spodbud ter aktivnosti za spodbujanje investicij in internacionalizacije gospodarskih družb. Po mnenju zakonodajalca je temeljna prednost ZSInv v tem, da lahko vsi investitorji, ne glede ali gre za domače ali tuje pravne osebe, ki investirajo v gospodarsko družbo na območju Republike Slovenije, kandidirajo za pridobitev investicijskih spodbud, če izpolnjujejo formalne pogoje in ekonomska merila po določbah 4. člena ZSInv. Z namenom spodbujanja investiranja bo Javni sklad za podjetništvo vzpostavil na svoji spletni strani tudi dva registra – register podjetij z visoko dodano vrednostjo in register inovativnih zagonskih podjetij. V skladu s 30. členom ZSInv je podjetje z dodano vrednostjo gospodarska družba z več kot 1 mio prihodkov in več kot 20 zaposlenimi, katere dodana vrednost na zaposlenega je vsaj 50 % nad slovenskim povprečjem ali katere dodana vrednost na zaposlenega je vsaj 25 % nad slovenskim povprečjem, v kolikor je hkrati letna rast števila zaposlenih vsaj 10 %. Po 31. členu ZSInv je inovativno zagonsko podjetje neodvisna kapitalska družba, ki razvija ali trži inovativni izdelek, storitev ali poslovni model z visokim potencialom, ima vsaj enega rednega zaposlenega in izkazuje inovativnost in potencial z razvojem proizvoda, storitve ali poslovnega modela, ki so novi ali znatno boljši v primerjavi z najsodobnejšimi postopki v svoji gospodarski panogi. Prav tako pa ZSInv postavlja merila za strateške investicije, katere bo MGRT tudi intenzivno spremljal.

Navedeni ukrepi pa so le eni izmed številnih potrebnih ukrepov po mnenju podjetniških izvedencev, ki pogrešajo predvsem podjetniško naravnanost davčnih reform, s katerimi bi zagotovili ugodnejše davčno okolje predvsem za nova in hitro rastoča podjetja.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj