09. 05. 2017

Objavljeno: Zavod mladi podjetnik, 24. 4. 2017, http://mladipodjetnik.si/, Avtor: Andreja Celestina, Kleos, računovodske storitve d.o.o.

ZDR-1 v 131. členu določa, da regres pripada vsakemu delavcu, ki je upravičen do letnega dopusta. Zakon določa minimalno višino regresa: ta znaša 804,96 EUR bruto. Kolektivna pogodba pa lahko določa tudi višji znesek regresa.

Prispevki za socialno varnost se v skladu s tretjo alinejo tretjega odstavka 144. člena Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obračunajo in vplačajo samo v primeru, če je znesek regresa višji od 70% povprečne plače zaposlenih v RS za predpretekli mesec. V nasprotnem primeru se obračuna samo dohodnina.

Izplačevanje regresa

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za tekoče leto vključno do 30. junija. Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, v primeru nelikvidnosti delodajalca lahko določa tudi kasnejši datum izplačila regresa za letni dopust, ki pa naj ne bi bil kasnejši od 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Regres se lahko izplača v enkratnem znesku, v kolikor se podjetje odloči drugače, je lahko regres izplačan v dveh ali več delih. V tem primeru je potrebno biti previden, da se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa, da se tako izvede pravilni izračun in da znesek ne presega 70% povprečne plače.

Plačilo prispevkov regresa, če ima delavec dva delodajalca ali ima pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za krajši delovni čas

Kadar gre za zaposlitev za krajši delovni čas ali za delavca, ki ima sklenjeni dve pogodbi o zaposlitvi z dvema različnima delodajalcema je pomembno, da se regres obračuna sorazmerno. Prvi korak je, da se mora delavec sporazumeti z delodajalci o delovnem času, ter o načinu izrabi letnega dopusta in o drugih odsotnostih z dela. Kasneje v praksi to pomeni, da je višina letnega dopusta odvisna glede na število dni dopusta, ki ga ima posameznik pri delodajalcu.

V kolikor bi delodajalec kljub temu, da je delavec zaposlen za krajši delavni čas, izplačal celotni regres, je delodajalec od razlike sorazmernega dela regresa dolžan obračunati in plačati prispevke za socialno varnost.

Vračilo sorazmernega dela regresa, če je obdobje zaposlitve krajše od koledarskega leta

Kadar delavec dobi izplačan celotni regres za letni dopust, kasneje pa se delovno razmerje na željo delojemalca prekine, lahko delodajalec uveljavlja zahtevek za vračilo sorazmernega dela regresa.

Razliko predstavlja izplačilo in pripadajoči sorazmerni del regresa, glede na obdobje zaposlitve. Za vračilo preveč plačanega regresa mora delodajalec vložiti popravek REK-1 obrazca, kar ureja ZDavP-2 v 54. členu in vlogo za povračilo preveč plačanega davka pri pristojnem davčnem organu.

V primeru, da se delodajalec ne odloči, da delavec vrne sorazmerni del izplačanega regresa je le-ta dolžan od razlike preveč plačanega regresa dolžan plačati celotne prispevke za socialno varnost.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj