28. 03. 2017

Objavljeno: Portal FinD-INFO, 20. 3. 2017, www.findinfo.si

Ureditev vprašanja sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas je v celoti usklajeno z Direktivo Sveta 1999/70/ES, katere namen je ureditev in izboljšanje kakovosti dela za določen čas z zagotavljanjem uporabe načela nediskriminacije ter vzpostavitev okvirja preprečitev zlorab, ki izhajajo iz veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas.

Osnovno izhodišče direktive je, da so pogodbe za nedoločen čas splošna in tipična oblika delovnega razmerja med delavci in delodajalci, hkrati pa pogodbe o zaposlitvi za določen čas kot atipična oblika v določenih situacijah ustrezajo namenu in potrebi delodajalca, da zaposli delavca za določen čas pod zakonsko določenimi pogoji.

V skladu z 11. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) se sklene delovno razmerje, s katerim se delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi dogovorita o bistvenih sestavinah, kot jih narekuje 31. člen ZDR-1.

Če se pogodbeni stranki v pogodbi o zaposlitvi, to sta delavec in delodajalec, izrecno ne dogovorita, da gre za pogodbo za določen čas, se po določbah ZDR-1 šteje, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas. Če pa je v pogodbi o zaposlitvi izrecno določen čas trajanja, pa gre za pogodbo o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas. Iz tega izhaja, da se lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas izjemoma sklene, če gre za:

• izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• začasno povečan obseg dela,
• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja,
• poslovodno osebo ali prokurista,
• vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1,
• opravljanje sezonskega dela,
• delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo oziroma izobraževanja,
• zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdanega v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
• opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
• pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
• delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
• predajo dela,
• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
• druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas je tipična oblika pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je pogodba o zaposlitvi za določen čas le izjema od pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki se lahko sklene zgolj na podlagi zgoraj naštetih pogojev in kot taka spada med atipične oblike. V praksi to pravilo načeloma ne velja, saj se sklepa čedalje manj pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas in čedalje več pogodb o zaposlitvi za določen čas. Delodajalec ima pravico do proste odločitve, da sklene pogodbeno razmerje s tistim kandidatom, ki najbolje izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, in ga sam izbere po svoji lastni presoji, saj velja pogodbena svoboda glede izbire kandidata, pri čemer delodajalec tudi določi čas, za katerega bo delavca zaposlil v skladu z določbami ZDR-1.

Če delodajalec kandidata po ustreznem postopku izbire zaposli za določen čas pod navedenimi pogoji iz 54. člena ZDR-1 in ugotovi, da delavec ustreza njegovim potrebam tudi za vnaprej ter izpolnjuje vse zahteve na delovnem mestu tudi po preteku v pogodbi določenega časa, mu bo po vsej verjetnosti pogodbo tudi podaljšal. Delodajalec pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bo mogel podaljševati v nedogled, saj mu to prepoveduje 55. člen ZDR-1. Ta člen določa, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, ki neprekinjeno trajajo več kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon, in v primerih, ko gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, zaposlitve tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja, poslovodno osebo ali prokurista, vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1, voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah. Dvoletna omejitev ne velja tudi v primeru, če gre za projektno delo, če isti projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.

Če delodajalec prekorači dvoletno omejitev, se šteje, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo. Če ostane isti delavec na delu tudi po dveh letih, za kateri je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se mu pogodba spremeni v pogodbo za nedoločen čas.

Praksa je taka, da se delodajalci otepajo sklenitve pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas in vztrajajo pri sklepanju pogodb za določen čas. Velikokrat prekoračijo zakonsko določeno omejitev ali pa se ji hočejo izogniti tako, da delavca odpustijo za krajši čas in ga po določenem času ponovno zaposlijo na isto delovno mesto. Pri tem opozarjam, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb. Tudi v primeru, ko delavec sklene več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, skupni čas trajanja vseh sklenjenih pogodb ne sme biti daljši od dveh let. ZDR-1 je to uredil še strožje, in sicer se nova časovna, dvoletna omejitev ne veže več na istega delavca. Pri tem ni pomembno, ali gre za istega ali drugega delavca, pomembno je delo, ki ga delavec opravlja. To pomeni: če bo delodajalec zaposlil delavca za določen čas dveh let zaradi povečanega obsega in bo istega delavca po dveh letih odpustil ter zaposlil novega delavca za isto delo, ki ga je opravljal prejšnji delavec, bo šlo za veriženje pogodb. Tak delodajalec je v prekršku. ZDR-1 pri ugotavljanju veriženja upošteva dejansko delo, ki ga opravlja delavec, zato bo moral biti delodajalec pri preoblikovanju delovnega razmerja bolj pazljiv.

Kljub prekoračitvi zakonsko določenega roka se delodajalci ne zavedajo, da jih lahko doletijo kazenske sankcije, pri čemer se lahko delodajalca kaznuje z globo od 3.000 do 20.000 evrov, če delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki ne temelji na katerem od primerov iz 54. člena ZDR-1, če sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 55. členom ZDR-1 in če pri nezakonito sklenjeni pogodbi za določen čas ne upošteva posledic iz 56. člena ZDR-1.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj