22. 12. 2016

Vir in informacije: http://manager.finance.si/, 15. 12. 2016, Avtor: Albina Kenda

Slovenski izvoz bo naraščal tudi v letu 2017. Kot napoveduje vladni urad za makroekonomske analize in razvoj Umar, bo ob predpostavki krepitve tujega povpraševanja in slovenske konkurenčnosti rast izvoza razmeroma velika. Natančneje, v septembra objavljeni jesenski napovedi so predvideli, da se bo slovenski izvoz blaga in storitev v letu 2017 povečal za 5,5 odstotka. Če pogledamo novembra objavljene napovedi evropske komisije ter Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za Slovenijo, so te skromnejše: komisija meni, da bo slovenski izvoz blaga in storitev prihodnje leto zrasel za štiri odstotke, pri OECD pa menijo, da bo rast 4,3-odstotna.

Kot pravijo pri Umarju, bo rast slovenskega izvoza še naprej temeljila na izvozu v članice EU, bo pa krepitev rasti tujega povpraševanja predvsem posledica gospodarskih aktivnosti v trgovinskih partnericah zunaj EU, zlasti v Rusiji.

Ker bodo na slovenske aktivnosti vplivale tudi razmere na trgih, na katerih slovenski izvozniki niso močno neposredno prisotni, a so ti trgi pomemben vir izvozne rasti za ključne slovenske trge, smo preverili še, kakšna so v splošnem predvidevanja o rasti svetovne trgovine v letu 2017.

Protekcionizem kot tveganje

Kot opozarjajo pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO), bo svetovna trgovina letos predvidoma zrasla le za 1,7 odstotka, kar je najmanj po letu 2009, ko je bil svet ujet v svetovno finančno krizo, obenem pa tudi precej manj od njene aprilske napovedi, ki je predvidevala 2,8-odstotno rast.

Pomembno tveganje za svetovno trgovino po oceni STO trenutno pomeni negotovost o tem, kakšne bodo prihodnja trgovinska politika Združenih držav Amerike ter posledice britanskega referendumske odločitve za izstop iz EU (brexit). Razmere v letu 2017 so zaradi različnih možnih scenarijev toliko negotove, da so pri STO pripravili napoved v zelo širokem razponu: napovedujejo, da se bo prihodnje leto obseg svetovne trgovine povečal od 1,8 do 3,1 odstotka.

Kot pojasnjujejo pri trgovinski organizaciji, so s širokim napovednim razponom želeli zajeti morebitne spremembe v razmerju med trgovino in proizvodnjo. Povedano drugače, če bi prišlo do bolj protekcionističnih trgovinskih politik, bi krepitev proizvodnje manj kot sicer pripomogla h krepitvi svetovne trgovine. Na podlagi dolgoročnega povprečja pri STO navajajo, da rast obsega svetovne trgovine tipično pomeni 1,5-kratnik rasti svetovnega BDP. Se je pa v zadnjih letih razmerje približalo 1 : 1 in kot pravijo pri organizaciji, bo leto 2016 predvidoma prvo v zadnjih 15 letih, ko bo razmerje med rastjo trgovine in BDP upadlo pod ena proti ena.

Kaj se kaže na sedmih naših glavnih izvoznih trgih

Kaj se torej obeta na posameznih trgih, ki so se na podlagi podatkov Sursa o izvozu v letošnjih prvih devetih mesecih uvrstili med sedem glavnih izvoznih trgov za slovenska podjetja. Med temi je več stalnic, je pa iz prve sedmerice, kjer je lani bila, na primer izpadla Ruska federacija, ki je letos šele na desetem mestu.

1. Nemčija

20,99-odstotni delež v skupnem slovenskem izvozu

Nemška gospodarska rast, ki naj bi letos po oceni evropske komisije dosegla 1,9 odstotka, se bo v letu 2017 precej umirila, saj naj bi bila 1,5-odstotna. Tudi prihodnje leto bo k rasti na tem trgu pomembno pripomogla predvsem domača poraba, prispevek neto izvoza (razlike med izvozom in uvozom) k nemškemu BDP pa bo celo negativen. Kot predvidevajo v Bruslju, bo namreč nemški izvoz zrasel za 2,8 odstotka, medtem ko se bo uvoz povečal za 3,9 odstotka.

V okviru domačega povpraševanja bo nemška javna poraba po napovedih evropske komisije v letu 2017 zrasla kar za 3,9 odstotka, pri čemer napovedi omenjajo več naložb v infrastrukturne projekte in socialna stanovanja. Kakor letos pa bo tudi prihodnje leto ključno vlogo odigrala poraba gospodinjstev, ki dosega trikratnik javne porabe. Nemška zasebna poraba bo po napovedih evropske komisije prihodnje leto zrasla za 1,7 odstotka.

Zasebna poraba Nemcev se povečuje predvsem zaradi trdnih razmer na domačem trgu dela ter rastočih prihodkov gospodinjstev. Ti so po lanski uvedbi minimalne plače letos zrasli na račun plačnih poviškov, obenem pa največjega zvišanja pokojnin v zadnjih 23 letih, pri čemer so se nemškim upokojencem iz zahodnega dela države pokojnine zvišale za 4,2 odstotka, iz vzhodnega dela pa za 5,9 odstotka. Brezposelnost v državi ostaja na zgodovinsko nizki ravni, ne nazadnje pa porabo gospodinjstev krepi tudi dejstvo, da je zaradi nizkih obrestnih mer varčevanje manj privlačno.

Evropska komisija Nemčiji za prihodnje leto napoveduje 1,9-odstotno rast bruto naložb v osnovna sredstva, kar je precej manj od letošnje ocene pri 2,5 odstotka ter tudi manj od napovedi za leto 2018, ko naj bi se bruto naložbe okrepile za 2,9 odstotka. Ob 1,9-odstotni skupni rasti bruto naložb v osnovna sredstva se bo obseg naložb v opremo in stroje povečal le za 1,1 odstotka, napovedujejo pri komisiji. So pa v Bruslju prepričani, da bodo prihodnje leto v Nemčiji razmeroma močno rasle naložbe v gradbeništvu, zlasti v stanovanjske objekte.

Napovedovalci omenjajo tudi tveganja, ki lahko spremenijo pričakovano gospodarsko sliko v Nemčiji. Ob dejstvu, da so ZDA in Velika Britanija za Nemčijo prva in tretja največja trgovinska partnerica, bo še zlasti pomembno, ali bo nova ameriška administracija uresničila zdajšnje napovedi o bolj protekcionistični trgovinski politiki ter kako bodo potekala pogajanja o britanskem izstopu iz EU.

2. Italija

10,84-odstotni delež v skupnem slovenskem izvozu

V Italiji, drugem največjem izvoznem trgu za slovenska podjetja, je december prinesel zavrnitev referenduma o ustavni reformi, posledični odstop premiera Mattea Renzija, oblikovanje nove vlade, ki jo bo vodil dozdajšnji zunanji minister Paolo Gentiloni, ter zaostritev razmer v bančništvu, predvsem v zvezi z reševanjem Banco Monte dei Paschi di Siena (BMPS).

Že brez tega so bile napovedi evropske komisije o italijanski rasti v prihodnjem letu najskromnejše med sedmimi najpomembnejšimi slovenskimi izvoznimi trgi, saj naj bi se italijanski BDP okrepil le za 0,9 odstotka (kar je sicer nekaj več kot letos, ko bo po bruseljskem predvidevanju zrasel za 0,7 odstotka). Tudi za Italijo komisija napoveduje, da bo BDP krepila domača poraba, prispevek neto izvoza pa bo negativen (izvoz bo po napovedi Bruslja zrasel za 2,8 odstotka, uvoz pa za 3,8 odstotka).

Zasebna poraba bo po bruseljskih napovedih prihodnje leto zrasla za 0,9 odstotka, javna poraba pa za 0,3 odstotka. Se bo pa v primerjavi z letošnjo 2,1-odstotno rastjo po napovedih komisije okrepila rast bruto naložb v osnovna sredstva, ki naj bi dosegla 2,6 odstotka (od tega naj bi bila rast bruto naložb v opremo in stroje 4,5-odstotna). Medtem pri OECD opozarjajo, da utegnejo na okrevanje naložb še nadalje vplivati razmere v bančništvu, v katerem rešujejo težave z velikim obsegom slabih posojil, ki zavirajo kreditiranje.

Prihodnje leto bo potekel program triletnih olajšav za nove stalne zaposlitve, ki so zadnji dve leti po oceni evropske komisije podpirale rast zaposlovanja, zaradi česar naj bi se prihodnje leto ta rast umirila. Pri tem v Bruslju napovedujejo, da se bo v letu 2017 v Italiji bolj kot število zaposlenih povečalo število delovnih ur, zaradi česar bo brezposelnost v državi upadla le minimalno. Kot še opažajo v komisiji, je sicer ob izboljšanju razmer na trgu dela vendarle v zadnjih mesecih zaznati upadanje zaupanja italijanskih porabnikov.

3. Hrvaška

8,41-odstotni delež v skupnem slovenskem izvozu

Medtem ko bo hrvaški BDP letos po oceni evropske komisije dosegel 2,6-odstotno rast (kar je odstotno točko več kot lani), bo gospodarska rast na Hrvaškem v letu 2017 spet nekoliko manjša in bo dosegla 2,5 odstotka. Zasebna poraba se bo po napovedih komisije okrepila za 2,5 odstotka, javna poraba pa za odstotek, bodo pa po bruseljskih napovedih za 6,1 odstotka zrasle bruto naložbe. Kot ocenjujejo v evropski komisiji, bo k okrevanju naložb pomembno pripomoglo povečano črpanje evropskih sredstev.

Tudi za Hrvaško v Bruslju napovedujejo, da bo neto izvoz negativno prispeval h gibanju BDP v prihodnjem letu, pri čemer menijo, da bo hrvaški izvoz zrasel za 3,5 odstotka, uvoz pa za 4,6 odstotka.

4. Avstrija

7,89-odstotni delež v skupnem slovenskem izvozu

Po treh letih skromne rasti se bo avstrijski BDP po oceni evropske komisije letos okrepil za 1,5 odstotka, prihodnje leto pa še nekaj bolj, za 1,6 odstotka. Po pričakovanjih Bruslja in OECD bosta tudi v prihodnjem letu rast podpirali učinki davčne reforme, zaradi katere so zrasli razpoložljivi prihodki gospodinjstev, posledično pa njihova poraba in naložbe. Za ponazoritev: zasebna poraba se je leta 2014 skrčila za 0,3 odstotka, leta 2015 je stagnirala, letos se bo po bruseljski oceni povečala za 1,3 odstotka, za 1,2 odstotka pa bo zrasla tudi prihodnje leto.

5. Francija

4,82-odstotni delež v skupnem slovenskem izvozu

V Franciji bo prihodnje leto k rasti najbolj pripomogla zasebna poraba, prispevek neto izvoza pa bo negativen. Pri tem evropska komisija predvideva, da bodo v državi zaznali tudi okrevanje na področju naložb, zlasti v gradbeništvu, s čimer bi prišlo do uravnoteženja rasti, da bi ta ne bila več toliko odvisna od zasebne porabe. Kot poudarjajo pri OECD, so zasebno porabo letos krepili davčni rezi in poceni energenti, zaradi česar so se zvišale realne plače, podjetja pa so spet ustvarjala več dobička, to pa se je poznalo tako pri porabi kot naložbah. Te učinke ekonomisti pričakujejo tudi še prihodnje leto.

6. Poljska

3,28-odstotni delež v skupnem slovenskem izvozu

Na Poljskem bo ključ do rasti zasebna poraba, ob pospešeni rasti plač (te naj bi bile prihodnje leto višje za 4,3 odstotka) in proračunskih transferjev. Poljski BDP bo po napovedih evropske komisije prihodnje letos zrasel za 3,4 odstotka ali največ v sedmerici najpomembnejših slovenskih izvoznih trgov. Za prihodnje leto komisija Poljski napoveduje tudi postopno oživitev naložb, potem ko naj bi se izboljšalo črpanje evropskih sredstev.

7. Srbija

3,24-odstotni delež v skupnem slovenskem izvozu

Srbija bo po napovedih evropske komisije prihodnje leto dosegla triodstotno gospodarsko rast. Čeprav bo rast izvoza po napovedih ostala krepka - k njej bodo po oceni komisije prispevale tuje naložbe in rast produktivnosti na račun domačih reform -, pa bo prihodnje leto h gospodarski rasti najbolj pripomogla rastoča zasebna poraba, ki se bo po napovedih Bruslja okrepila za 2,2 odstotka (potem ko se bo letos, po ocenah, povečala za 1,2 odstotka).

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj