22. 11. 2016

Objavljeno: http://topjob.finance.si/, 18. 10. 2016, Avtor: Jure Ugovšek

Božičnica in trinajsta plača v prihodnje po načelu enotne davčne stopnje

Prihaja čas v letu, ko se poslovodstva odločajo o izplačilih nagrad ob koncu leta. Z nedavno sprejetim davčnim prestrukturiranjem je letos vprašanj več kot lani: ne sprašujejo se namreč zgolj o višini izplačil, temveč tudi času izplačila. Z mini davčno reformo namreč poleg bolj razvpite spremenjene dohodninske lestvice prihaja tudi spodbuda za nagrajevanje zaposlenih. In izplačilo, neobremenjeno z dohodnino, je lahko - v primeru predhodne primerne priprave podjetja - že na prvi dan novega leta, kar pomeni, da bo ob istem strošku dela mesec dni ali dva pozneje isti zaposleni na svoj račun prejel do 50 odstotkov višje prejemke (odvisno od razreda dohod­ninske lestvice).

Sicer pa občutnejše razbremenitve nagrad ne pričakujte. Pri izplačilu nagrade mora podjetje še vedno plačati prispevke, ti pa so glavni del stroškov dela, tako da odsotnost plačila dohodnine v tem primeru ne pomeni bistvene razbremenitve.

Na kratko o nagrajevanju zaposlenih po novem   - Pred izplačilom nagrade je treba sprejeti interne akte. - Plačilo je lahko le enkrat letno, ni pa nujno, da v tem času preteče 12 mesecev. Podjetje, ki se odloči za izplačilo nagrade 2. januarja 2017, ne bo smelo nagrade brez plačila dohodnine izplačati pred 2. januarjem 2018. - Izplačilo je lahko največ 70 odstotkov povprečne bruto plače v državi (približno 1.100 evrov bruto, kar pomeni približno 855 evrov neto za vse upravičence do nagrade, za tiste z najvišjimi in tiste z najnižjimi plačami). - Za davčno ugodnejšo obravnavo dela plače za poslovno uspešnost ni nujno, da se vsem delavcem, ki so upravičeni do tega dela plače po splošnem aktu delodajalca ali po kolektivni pogodbi, izplača del plače za poslovno uspešnost v enaki višina zneska. Zakonska zahteva je, da so merila in kriteriji določeni enotno za vse delavce (če so določeni v splošnem aktu delodajalca). V kolikor pa so merila in kriteriji določeni s kolektivno pogodbo ali na njeni podlagi, pa zakon ne zahteva, da imajo vsi delavci pravico do dela plače za poslovno uspešnost. - Izplačila nagrad so lahko višja, a je iz dohodnine izvzet le del do 70 odstotkov povprečne bruto plače. Nagrade za poslovno leto 2016, izplačane v letu 2017, sodijo v izkaze poslovnega izida leta 2016.

Vredno razmisleka v podjetjih z višjimi plačami

Zamik plačila božičnice se zdi premisleka vredna možnost predvsem za podjetja z visoko usposobljenim kadrom in nadpovprečno plačo. V preteklosti so ravno v teh imeli težave z dodatnimi izplačili, saj se progresivna dohodninska lestvica pri teh podjetjih najbolj izrazi. Se morajo pa v teh družbah vprašati, ali bodo v prihodnje vsakoletno izplačevali nagrade v začetku leta. Nagrado v višini 70 odstotkov povprečne slovenske plače (približno 1.100 evrov bruto, kar v neto znesku za vse, ne glede na dohodninsko lestvico, pomeni približno 855 evrov) namreč podjetje lahko izplača le enkrat na leto.

Nova pravila igre nagrajevanja

Nagrade je možno izplačati vsem zaposlenim, brez izjem. Eden od prejšnjih osnutkov za ugod­nejše nagrajevanje zaposlenih je izključeval davčno ugodnejšo obravnavo vodstvenega kadra in zaposlenih, ki so hkrati lastniki več kot četrtine družbe. V nedavno sprejetih dopolnilih zakonov, ki – kot rečeno – začnejo veljati z novim letom, so davčne ugodnosti za vse.

Pred izplačilom je treba sprejeti splošni akt, v katerem podjetje vnaprej seznani zaposlene, kakšna so merila za določanje nagrade, ter navede, da so do izplačila upravičeni vsi zaposleni pod enakimi pogoji. V zakonu ni določeno, koliko časa mora preteči od objave takšnega akta do izplačila, pomembno je le, da je prej.

Ni nujno, da vsi prejmejo enako višino zneska

Za davčno ugodnejšo obravnavo dela plače za poslovno uspešnost ni nujno, da se vsem delavcem, ki so upravičeni do tega dela plače po splošnem aktu delodajalca ali po kolektivni pogodbi, izplača del plače za poslovno uspešnost v enaki višina zneska. Zakonska zahteva je, da so merila in kriteriji določeni enotno za vse delavce (če so določeni v splošnem aktu delodajalca). V kolikor pa so merila in kriteriji določeni s kolektivno pogodbo ali na njeni podlagi, pa zakon ne zahteva, da imajo vsi delavci pravico do dela plače za poslovno uspešnost.

Zato družbam svetujejo, naj v aktu navedejo, da je nagrada odvisna od sklepa vodstva. Poenostavljen primer: Zaposleni so upravičeni do letne nagrade iz naslova poslovne uspešnosti, če tako glede na rezultate in načrte družbe odloči direktor. Takšna nagrada pripada vsem zaposlenim v družbi, in sicer v enaki višini in z istočasnim izplačilom.

Odsvetujejo pa, da bi akt določil fiksne kriterije, sicer se podjetje lahko znajde v situaciji, ko bo prisiljeno izplačevati nagrade v času, ko bi vodstvo prosta denarna sredstva želelo porabiti za investicije ali poplačilo obveznosti. Iz internega akta naj nedvoumno izhaja, da nagrajevanje ni avtomatizem, temveč odločitev vodstva (razen seveda, če bi želelo podjetje tako vnaprej motivirati zaposlene za čim boljše delo in posledično čim večji dobiček).

Izplačilo v letu 2017, stroški v 2016

Podjetja, ki bi se odločila za zamik plačila nagrade, ki se nanaša na leto 2016, v leto 2017, bi stroške še vedno lahko knjižila v leto 2016. Obdavčitev dohodka fizične osebe velja po davčnih stopnjah, kot veljajo na dan izplačila dohodka, dohodek pa se seveda lahko nanaša na različno obdobje – praviloma preteklo. Tako bomo denimo januarja izplačevali plače za december, vendar bodo obdavčene po stopnjah, ki veljajo na datum izplačila plače, denimo 15. januarja 2017. Strošek plač pa se na podlagi SRS knjiži v obdobje, na katero se nanaša, za plačno konkretno pomeni december 2016.

Podobno velja za plačilo za uspešnost - če ga dobijo poslovodje ali drugi delavci na primer marca ali maja ali kadarkoli pač, se dajatve sicer obračunajo na dan izplačila, vendar se strošek knjiži v obdobje, na katero se nanaša. Pri izplačilih nagrade je treba paziti, da se res izplačuje enkrat v koledarskem letu in vsako leto po istih pravilih. To je lahko kadarkoli v letu, in ne nujno decembra. Denimo računovodski servisi bi lahko izplačevali nagrade aprila po oddanih letnih poročilih strank.

1.100 evrov bruto božičnice

Leto 2016   Prejemnik mesečne plače 1.570 evrov bruto kot vsi drugi v drugem dohodninskem razredu prejme: 628 evrov neto. Prejemnik dvokratnika mesečne plače 3.140 evrov bruto kot vsi drugi v tretjem dohodninskem razredu prejme: 507 evrov neto. Prejemnik mesečne plače 8.000 evrov bruto in vsi drugi v četrtem dohodninskem razredu prejme: 430 evrov neto.

Leto 2017 855 evrov neto bo znašal prejemek zaposlenih. Vseh, od tistih z najvišjimi plačami do tistih z najnižjimi – progresivna dohodninska lestvica v tem primeru ne velja, nagrade se bodo po novem izplačevale po načelu enotne davčne stopnje. Strošek delodajalca bo pri takšnem izplačilu nagrade 1.275 evrov (bruto bruto) in bo nespremenjen od izračuna za leto 2016, bodo pa vsi zaposleni na svoj račun ob enakem strošku prejeli več. Celotna obdavčitev božičnice (upoštevajoč prispevke zaposlenih in delodajalca) po novem znaša približno 49 odstotkov, posameznik prejme na svoj račun dve tretjini stroška delodajalca.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj