08. 11. 2016

Objavljeno: www.racunovodja.com, 21. 10. 2016

V Uradnem listu RS so bili 7. 10. 2016 objavljeni trije zakoni, ki prinašajo nekatere pomembne spremembe na področju ugotavljanja dohodka in obdavčevanja kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Prvi med njimi je Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2). Katastrski dohodek na ravni Republike Slovenije se izračuna na hektar površine posamezne vrste dejanske rabe zemljišča (kmetijsko zemljišče, vinograd, hmeljišče, intenzivni sadovnjak, oljčnik in gozd) tako, da se katastrski dohodek, ki je ugotovljen kot razlika med tržnim prihodkom in stroški, deli s skupnim številom hektarjev posamezne vrste rabe zemljišč, evidentiranim v zemljiškem katastru na dan 15. marca leta, v katerem se katastrski dohodek ugotavlja. Proizvodnja vina in oljčnega olja ostajata osnovna kmetijska dejavnost, za katero se dohodek lahko ugotavlja pavšalno na podlagi KD. Zaradi izračunov na podlagi petletnih povprečij je zagotovljena stabilnost. KD za pridelavo vina je določen kot dodatni KD v višini dvakratnika KD vinograda.

Bistvena ugodnost novega zakona je, da bo od leta 2017 dana možnost pavšalnega ugotavljanja dohodka tudi od t.i. posebnih kultur, kot so zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi (tudi trajne zelenjadnice kot npr. šparglji), jagode na njivah, semena in sadike poljščin in reja polžev na njivi. Izvzeta je le pridelava v rastlinjakih, pridelava sadik trajnih rastlin in pridelava okrasnih rastlin. KD posebnih kultur bo določen kot dodatni KD v višini 1,3- kratnika KD intenzivnega sadovnjaka z boniteto med 51 in 60. Dohodka od pridelave teh posebnih kultur doslej ni bilo mogoče ugotavljati na podlagi KD, pač pa je bilo potrebno te dejavnosti registrirati kot druge kmetijske dejavnosti in dohodek ugotavljati na podlagi vodenja knjig. Ta rešitev v ZUKD-2 predstavlja pomembno administrativno poenostavitev.

Vlada je sprejela Uredbo o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2017 – 2019. Lestvice KD kmetijskih zemljišč so izdelane na podlagi bonitete, KD gozdnih zemljišč pa je določen kot seštevek KD glede na rastiščni koeficient (50 %) in KD glede na boniteto zemljišča (50 %). Na območjih posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi je KD še dodatno zmanjšan. Kadar je na parceli evidentirano območje posebnih režimov, se sorazmerno z deležem parcele, ki ga zajema območje posebnih režimov, z upoštevanjem odstotkov zmanjšanja, izračuna vrednost zmanjšanja katastrskega dohodka, ki se odšteje od vrednosti katastrskega dohodka izračunanega z uporabo lestvic. Če se na parceli prekrivata območji dveh posebnih režimov, se za delež tega območja parcele pri izračunu zmanjšanja katastrskega dohodka upošteva višji odstotek zmanjšanja.

Višina KD v predlogu uredbe predstavlja 100 % znesek KD na hektar posamezne vrste dejanske rabe zemljišč, ki se bo kmetijam pripisal v letu 2020. V prehodnem obdobju pa se bo v davčno osnovo vštevalo v letu 2017 le 40 %, v letu 2018 le 55 % in v letu 2019 le 75 % izračunanega KD. Skladno z določbami zakona bo treba za leto 2020 ponovno izračunati katastrski dohodek. V prehodnem obdobju Zakon o dohodnini zagotavlja tudi postopnost dviga davčne osnove na ravni celotnega kmečkega gospodinjstva. Zakon določa maksimalno dvakratno povečanje davčne osnove od KD.

GURS je na spletni strani objavil informativni izračun KD za kmetijska in gozdna zemljišča. Dostop je omogočen na portalu Prostor z uporabo aplikacije Osebni vpogled v podatke o lastnih nepremičninah. Za dostop v osebni vpogled je potrebno digitalno spletno potrdilo (SIGEN-CA, SIGOV-CA, POSTAR-CA, AC-NLB ali HALCOM). Pripisane vrednosti KD lahko lastniki zemljišč za svoje parcele pridobijo tudi osebno na vseh Upravnih enotah in Območnih geodetskih upravah in geodetskih pisarnah preko Seznama parcel v lasti lastnika.

Drugi pomembni sprejeti zakon je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini (ZDoh-2R). Ta predvideva obravnavo dohodka od izdelkov prve stopnje predelave lastnih kmetijskih pridelkov in gozdnih proizvodov v malih obsegih, do višine 3.500 evrov letnega prometa, kot del KD. Za dohodek od tovrstne predelave ne bo potrebna priprava davčnega obračuna in pri gotovinskem poslovanju ne bo obvezna uporaba davčnih blagajn. Med izdelke, ki sodijo v male obsege predelave, sodijo nerazkosane in razkosane klavne živali, moka in drugi mlevski izdelki, vsi brez dodatkov, maslo, kisla in sladka smetana, kislo mleko, pinjenec, sirotka, jogurt, kefir, skuta in siri, vsi brez dodatkov, kisano, sušeno, vloženo in drugače konzervirano sadje in zelenjava, sadni in vinski mošt, sadno vino, sadni in zelenjavni sok in sirup, sadni in vinski kis, jedilna olja razen oljčnega ter smola in oglje. Med njimi pa ni žganja, kar pomeni, da bo za prodajo žganih pijač potrebna registracija dopolnilne ali druge dejavnosti in vodenje knjigovodstva za davčne namene.

Sprememba, ki jo prinaša ZDoh-2R, je tudi ta, da odslej pogoj za ugotavljanje davčne osnove na podlagi vodenja knjig, ne bo več vključenost v sistem DDV. Novost pa je tudi evidentiranje dejanske rabe zemljišč. Če zemljišče dejansko uporablja oseba, ki je član kmečkega gospodinjstva, v katerem noben član nima pravice do uporabe tega zemljišča na podlagi pravnega naslova v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru, se za namene tega zakona ta pravica pripiše dejanskemu uporabniku zemljišča, na podlagi prijave dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč pri davčnem organu ali na podlagi ugotovitve davčnega organa o dejanskem uporabniku. ZDoh-2R ureja tudi evidentiranje kmetijskih zemljišč izven Slovenije.

Tretji davčni zakon, to je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2J), ureja postopke priglasitev in evidentiranja na novo uveljavljenih sprememb ZUKD-2 in ZDoh-2R.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj