13. 06. 2016

Vir in informacije: Delo, 26. 5. 2016, http://www.delo.si/, Avtor: Pija Kapitanovič

Kako na Norveškem odpreti s. p.

Ustanovitev espeja (Enkeltpersonforetak) je preprosta in hitra, potrebujete le začasno identifikacijsko številko. Z njo se prijavite v registru za pravne subjekte »Central Coordinating Register for Legal Entities«, kar je možno opraviti po spletu (Altinn) in brezplačno. S tem prejmete identifikacijsko številko podjetja. Nekatera podjetja − predvsem tista, ki se ukvarjajo s prodajo blaga in podjetja z več kot petimi zaposlenimi − se morajo potem vpisati še v »Register of Business Enterprises«. To stane okoli 3000 kron (320 evrov).

Po registraciji sledi obisk davčne izpostave, kjer bodoči podjetnik napove višino prihodkov za prihodnje leto, na podlagi te pa se izračuna višina davka na dohodek.

Pri tem je treba zaprositi za tako imenovano »tax deduction card«, ki jo potrebujejo tudi tisti, ki so zaposleni pri kakšnem podjetju. Podjetnik mora davek plačevati vnaprej, in sicer v štirih obdobjih na leto. Če na začetku oceni, da bo letni dohodek pod 50.000 NOK (5355 evrov), davka ni treba plačevati, tudi davka na dodano vrednost ne. Nad tem zneskom pa velja več stopenj DDV-ja (25-odstotni, 15-odstotni in desetodstotni).

Kako urediti zavarovanje in prispevke

Zavarovanja si mora podjetnik urediti sam in so večinoma prostovoljna (razen zavarovanja za primer poškodbe delavca pri delu). Norveška ima dvotirni pokojninski sistem, en del si podjetnik plačuje sam, drugi del pa prispeva državni pokojninski sklad. Prispevke v ta sklad mora plačevati vsak samostojni podjetnik, ki zasluži več kot 49.650 NOK (5318 evrov) na leto, in sicer 11,4 odstotka dohodka.

Pridobitev identifikacijske številke

Registracija tujih državljanov in pridobitev identifikacijske številke (začasna D-number ali ID-number) je lahko malo bolj zahtevna. Pravico do zaposlitve tuji državljani pridobijo z dovoljenjem za bivanje (residence permit), za katero lahko zaprosijo na spletni strani Direktorata za priseljevanje (UDI), ki je na voljo tudi v angleškem jeziku. Če se oseba na Norveško odpravi kot iskalec zaposlitve, lahko v državi brez dela ostane največ šest mesecev. Zaplete se lahko pri dovoljenju za bivanje, saj so potrebna razna dokazila, konkretne pogodbe in dokazljiva finančna stabilnost. Poleg tega pa je treba plačati upravne pristojbine.

Stanje podjetništva na splošno

V zadnjih letih se vedno bolj zapirajo podjetja, najbolj pogosto ravno med samostojnimi podjetniki. Naftna kriza pušča posledice na vseh gospodarskih področjih, tako pri večjih korporacijah kot tudi pri manjših podjetnikih.

Država zdaj veliko vlaga v pomoč pri ustanavljanju in razvoju novih podjetij. Na voljo so številne fundacije, projekti in svetovalne točke. Dober primer je državno podjetje Innovation Norway, ki si prizadeva za inovativnost, razvoj in promocijo podjetij.

Vpliv naftne industrije

V zadnjih mesecih so v tej panogi poročali o številnih odpuščanjih, saj je geopolitična kriza, povezana s svetovnim trgovanjem nafte, dosegla tudi Norveško. Nekatere naftne ploščadi so zaradi visokih vzdrževalnih stroškov že zaprli. Inženirji s tega področja se zato soočajo z negotovostjo in strahom pred izgubo službe, ki so bile pred kratkim še varne in številne. Veliko brezposelnih, med temi so v prvi vrsti tuji državljani, se zato vrača domov, drugi pa poskušajo najti druge načine zaslužka, med drugim tudi v podjetništvu in drugih panogah.

Plačilna disciplina

Težav s plačilno nedisciplino nimajo.

Povprečne plače

Plače so na prvi pogled razmeroma visoke in zelo vabljive, povprečno nekaj čez 5200 evrov bruto na mesec. Neto znesek je seveda nekoliko nižji, saj je treba odšteti vsaj 35,2 odstotka davka in še dodatnih devet odstotkov ali 12 odstotkov, odvisno od višine plače. Končni znesek se morda še vedno zdi precej visok, vendar je treba omeniti še visoke življenjske stroške.

Delovne razmere

Norveška velja za eno od držav z najbolje urejenimi in humanimi delovnimi pogoji. Razporeditev prioritet je nekoliko drugačna kot v tipični kapitalistični družbi. Nadure so prej pokazatelj neuspeha, saj delavec ni sposoben svojega dela opraviti v določenem času, ki je za to namenjen.

Velja tudi precej nehierarhičen odnos do nadrejenih. Naloge se opravljajo skupaj, z medsebojnim zaupanjem in minimalnim nadzorom. To se sicer sliši precej idealistično, v praksi pa prav tako nastajajo trenja in nesoglasja, saj so za posledice dela odgovorni vsi enako, čeprav obstajajo šibkejši členi, ki motijo potek dela in se jih kljub temu ne izpostavlja.

Enakopravnost spolov

V odprtih vrtcih, na igriščih in drugod je opaziti presenetljivo veliko mladih očetov, ki sami skrbijo za otroke, ko so matere v službi. Norveška ima uspešen model za spolno uravnoteženost v gospodarstvu (zakonsko določeno 40-odstotno zastopanost žensk na vodilnih položajih, enakopravnost pa strateško uvajajo na različnih institucionalnih ravneh). Staršem pripada 46 tednov starševskega dopusta s stoodstotnim nadomestilom ali 56 tednov dopusta z 80-odstotnim nadomestilom. Od tega je deset tednov namenjenih le očetu.

Družbene vrednote

K najpomembnejšim vrednotam namreč spada preživljanje časa z družino in prosti čas v naravi. Nasploh je življenje veliko bolj praktično, omejeno le na najnujnejše. V to ljudi do neke mere prisilijo vremenske razmere in okolica, deloma pa tudi posebne družbene karakteristike.

Družbene posebnosti Norvežanov

Socialistično obarvan neformalni kodeks obnašanja (Jante), uniformna podoba, egalitarizem, transparentnost, potrpežljivost ...

Nihče se ne ozira na to, kakšna oblačila imaš na sebi, kakšen avto voziš in kakšen si na papirju. To je morda za Slovenca ali pa državljana kakšne druge evropske države nekoliko nenavadno, saj smo navajeni, da se primerjamo s tem, kar imamo in koliko smo ustvarili.

Vzgoja otrok je sproščena, brez pretiranega nadzora.

Poslovno obnašanje

Pretirano izstopanje tudi na delovnem mestu ni zaželeno, kar nekoliko zmanjša medsebojno konkurenco in pritisk pri delu, po drugi strani pa delavce lahko omejuje pri razvoju svojega potenciala.

Pri komunikaciji so pomembne preprostost, odkritost in neposrednost. Diplomatsko ovinkarjenje, govoričenje in predvsem samohvala naletijo na slab odziv. Tudi moralna drža in etična načela so na Norveškem privzete vrednote, ki imajo dolgo tradicijo.

Varčnost

Primerjave cen in lov za akcijami bi lahko primerjali s kakšno športno disciplino. Ob visokih cenah in stroških ljudje nimajo druge izbire. Nikogar ni sram, da išče najugodnejšo ponudbo. Vsak nakup in investicijo je treba dobro premisliti, to pa se začne že pri obisku kina ali restavracije.

Cena kave in kosila

Kapučino stane nekje štiri evre, kosilo v povprečni restavraciji pa 50 evrov. Cene so dva- do trikrat višje in kakovost po njenih ocenah teh zneskov ne odtehta. »Kafetkanje« in pogosti obiski restavracij pa pravzaprav niso del lokalne kulture. Večinoma si tople napitke nosijo s seboj v termovkah, običajne pa so tudi malice na prostem, zlasti pri družinah z majhnimi otroki.

Prometna varnost

Norveške ceste so ene izmed najbolj varnih na svetu. Ljudje upoštevajo cestne predpise in so v prometu strpni. Najvišja dovoljena hitrost je 90 km/h. To je najverjetneje zaradi nekoliko hladnejšega temperamenta, vsekakor pa zaupanja v vlado, policijo in tudi zaupanja med posamezniki. Seveda pa je treba omeniti dobro prakso pri prometni vzgoji, strog nadzor in visoke kazni.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj