25. 08. 2015

Objavljeno: Tednik FinD-INFO, Avgust 2015, številka 30 / letnik VII, http://www.findinfo.si/, Avtor: Vesna Bartolj Maver

Poletni čas je tudi čas, v katerem dijaki in študentje izpolnjujejo svoje zadnje obveznosti iz naslova prejetih kadrovskih štipendij in učnega programa, ki se navezuje na obvezno praktično delo.

Pri tem pa delodajalci pogosto ne vedo, kakšne so obveznosti podjetja do dijakov ali študentov, ki v podjetju opravljajo obvezno prakso. Najpogosteje (včasih pa še to ne) plačajo dijaku ali študentu tistih minimalnih 172,00 EUR, ne pa tudi zavarovanja ter prispevkov.

V nadaljevanju so predstavljene vse obveznosti delodajalca do dijakov in študentov, ki opravljajo obvezno prakso. Prav tako pa je tudi povzeto pojasnilo FURS, št. 4250-697/2014-4, z dne 18. 6. 2014, v katerem je podana natančna obrazložitev vezana na obračun in plačilo ostalih prispevkov pri izplačilu nagrade za obvezno prakso.

Obvezna praksa in obdavčitev

Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) ločimo med dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine ter med dohodki, ki se v davčno osnovo ne vštevajo do določene višine. Nagrada za obvezno praktično delo dijakov in študentov se, skladno z določili 44. člena ZDoh-2 in Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ne všteva v davčno osnovo dohodka do višine 172 eur mesečno. V primeru, da pa delodajalec izplača nagrado, ki presega znesek določen z Uredbo, se razlika všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, od katerega se obračuna in plača akontacija dohodnine.

Delodajalec je dolžan zagotoviti dijaku ali študentu poleg izplačila nagrade tudi povračilo stroškov prehrane med delom ter prevoza na delo in z dela skladno z ustrezno kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Glede na to, da se dohodek dijaka ali študenta iz naslova nagrade za obvezno prakso šteje za dohodek iz delovnega razmerja po Zakonu o dohodnini, se zato tudi morebitna povračila stroškov, ki so tem osebam izplačana v zvezi z delom, ne vštevajo v davčno osnovo pod pogoji in do višin, določenih v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Če dijak oziroma študent obvezno praktično delo v obdobju enega meseca ne opravlja cel mesec, se neobdavčen znesek sorazmerno zmanjša, glede na razmerje med številom opravljenih dni obveznega praktičnega dela in številom delovnih dni v mesecu.

Stroški, ki nastanejo delodajalcu ob izplačilu nagrade za obvezno prakso pa pomenijo tudi olajšavo v davčnem obračunu.

V primeru, da pa je na počitniškem delu dijak ali študent brez pogodbe o izobraževanju (se pravi, da to ni obvezna praksa), je podlaga za izplačilo lahko podjemna pogodba (obračun akontacije dohodnine, posebnega davka in pavšalnega prispevka za nesreče pri delu in poklicne bolezni) ali napotnica za delo preko študentskega servisa.

Obvezna praksa in zavarovanje

Dijaka ali študenta je potrebno na podlagi pogodbe, sklenjene s šolo oziroma fakulteto, prijaviti v zavarovanje za primer poškodbe pri delu (obrazec M12). Redko se zgodi, da dijaka ali študenta prijavi v zavarovanje šola, saj je pravilneje, da to osebo prijavi delodajalec.

Učenci in študenti pri praktičnem delu so zavarovanci po 1. točki 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ Skladno s 55. členom ZZVZZ se za te zavarovance prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,30 % od povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega leta, kar v letu 2015 znaša 4,63 eur. Prispevek se plača ne glede na to, ali je delodajalec dijaku ali študentu v tekočem mesecu dodelilo nagrado ali ne.

Z določbo 55. a člena ZZVZZ je določeno, da zavarovanci iz 15. člena tega zakona in po njih zavarovani družinski člani iz 20. člena ZZVZZ plačujejo prispevek po stopnji 6,36 % tudi od dohodkov iz drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega niso zavarovani na podlagi prvega odstavka 15. člena tega zakona, prejetih na podlagi opravljenega dela oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, z izjemo dohodka iz dela, opravljenega na podlagi 6. točke 17. člena tega zakona.

Osnova za prispevke po določbi 55. a člena ZZVZZ je vsak posamezen prejet dohodek, če ni oproščen dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino. V primeru izplačila nagrade za obvezno prakso je dohodek nagrada, ki jo prejme dijak ali študent na obvezni praksi, pri čemer pa se v osnovo za izračun dohodnine všteva znesek, ki presega znesek določen s strani vlade, torej znesek, ki presega 172 eur mesečne nagrade. V skladu z mnenjem FURS-a glede na navedeno, ni izrecne pravne podlage, da se pri teh dohodkih določi osnova za plačilo prispevkov kot velja za dohodnino. Navedeno pomeni, da je s prispevkom za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 % obremenjen celoten dohodek (povzeto stališče Ministrstva za zdravje - dopis št. 425-1/2014/4, z dne 12. 6. 2014). Ministrstvo za zdravje v stališču še poudarja, da se prispevek plačuje iz nagrad in tako zmanjšuje prejemke študentov in dijakov.

V skladu s tretjim odstavkom 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 so dijaki in študenti pri opravljanju obvezne prakse zavarovani za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu. Skladno z določbo 4. člena Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja letni pavšalni znesek 9,54 eur plačajo šole, ki zahtevajo oziroma organizirajo opravljanje obvezne prakse.

Več o tem si lahko preberete tukaj.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj