23. 06. 2015

Vir in informacije: Finance, 7. 6. 2015, http://www.finance.si/, Avtor: Stela Mihajlović

Gospodarsko sodelovanje med državama narašča, lani je menjava dosegla rekordnih 1,3 milijarde evrov

Poljska je bila tako lani osma najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Sodelovanje ovira slaba medsebojna prepoznavnost držav kot tudi poslovnih možnosti, ki bi jih lahko obe izkoristili.

Poljskega gospodarstva, ki je eno izmed največjih v EU, splošna gospodarska kriza ni prizadela. Recesiji se je ta skoraj 40-milijonska država izognila predvsem zaradi domačega povpraševanja, spodbujevalne denarne in proračunske politike, podkrepljene s pridobivanjem finančnih sredstev EU, predvsem pa tujih vlagateljev, ki jim Poljska pomeni enega izmed najzanimivejših trgov v svetovnem merilu, takoj za Kitajsko in Indijo.

Na Poljskem bodo še kar nekaj let potekala obsežna dela na področju modernizacije infrastrukture - gradnja in obnova avtocest, železnice, energetike ter logistične infrastrukture.

Čeprav je BDP na prebivalca manjši kot denimo slovaški, češki ali slovenski, pa zelo hitro narašča in tudi gospodarska rast naj bi se v prihodnjih letih gibala okoli štirih odstotkov, kar je predvsem posledica krepitve zunanje trgovine in domačega povpraševanja.

Evropska sredstva se zlivajo na Poljsko

Država je pri črpanju evropskih sredstev zelo uspešna; od vseh novih držav članic EU prav Poljska izkorišča skoraj vsa razpoložljiva sredstva, ki ji jih namenja EU. V obdobju 2007-2013 je prejela 67 milijard evrov oziroma kar petino vseh kohezijskih sredstev.

Poljska je znana kot velika izdelovalka kakovostnega pohištva, država pa ima dobro razvit tudi IT-sektor.

Za slovenska podjetja, ki si želijo prodreti na velikanski poljski trg, je koristen podatek, da so evropska sredstva dostopna tudi tujim podjetjem, ki delujejo na Poljskem. Večinoma gre za sredstva s področij razvoja in raziskav, kjer ima Slovenija širok nabor znanja pa tudi strokovnjakov, ki bi jim lahko na Poljskem z njihovim znanjem uspelo. Prav tako bodo tam še vsaj nekaj let potekala obsežna dela na področju modernizacije infrastrukture - gradnja in obnova avtocest, železnice, energetike ter logistične infrastrukture.

Poudariti pa je treba, da infrastrukturne posle lažje dobijo konzorciji, po možnosti mešani, s podporo bank oziroma drugih finančnih institucij.

Moderno nadomešča tradicionalno

Poljska ima zaradi razmeroma obsežnih zalog rudnih bogastev dobro razvito klasično tradicionalno industrijo, predvsem metalurgijo in rudarstvo, v povezavi s tem pa močno kovinskopredelovalno industrijo v okviru ladjedelništva, proizvodnje vozil in letalske industrije. Zelo močni, tako po obsegu kot po tujih vlaganjih, sta tudi agroživilska in elektronska industrija - vsak tretji televizor v Evropi prihaja iz Poljske.

Med preostala področja, na katerih se odpira vrsta poslovnih priložnosti, sodijo še farmacija, plastika in embalaža, informacijska tehnologija ter rešitve na področju kmetijstva, predvsem poljedelstva. Kot v vseh razvitih državah sveta se tudi na Poljskem v zadnjih letih pojavlja vse več podjetij s področja novih tehnologij - obnov­ljivih energetskih virov, varovanja okolja, biotehnologije in drugih.

Na vseh omenjenih področjih je veliko poslov dostopnih prek sistema javnih naročil, katerih velik delež Poljska objavlja tudi v evropskem uradnem listu.

Možnosti tudi v kmetijstvu

Slovenija bi lahko okrepila uvoz iz Poljske, ki je ena izmed največjih pridelovalk hrane v EU; v kmetijski panogi je zaposlenih kar 20 odstotkov Poljakov. Uvažali bi lahko predvsem kmetijske pridelke, po katerih domača pridelava ne more pokriti povpraševanja. Zgovoren je podatek, da Slovenija letno uvozi okoli sto tisoč ton sadja, samooskrba z zelenjavo je precej majhna, tudi potreb po krompirju, žitu in rastlinskem olju ne pokrije sama.

Poleg tega ima Poljska zelo močno farmacevtsko in fitofarmacevtsko industrijo, kjer bi bilo mogoče iskati alternative dražjim zdravilom in sredstvom z zahoda. Poljska je znana kot velika izdelovalka kakovostnega pohištva, država pa ima dobro razvit tudi IT-sektor.

Na izvozni strani se za slovenska podjetja priložnosti na Poljskem kažejo predvsem v okviru gradbenega sektorja, energetike in obnovljivih virov energije, avtomobilske industrije, logistike in transporta, turizma ter vinarstva.

Ugodnosti v posebnih gospodarskih conah

Pozabiti tudi ne smemo na 14 posebnih gospodarskih con, ki delujejo na Poljskem in po katerih se država razlikuje od primerljivih srednjeevropskih držav. V teh vlagateljem ponujajo različne ugodnosti v obliki državnih pomoči, davčnih in drugih olajšav, recimo lažjega pridobivanja različnih dovoljenj ali neposrednih finančnih subvencij v okviru odpiranja novih delovnih mest. Višina te pomoči pa je odvisna tudi od posamezne regije, tako bo vlagatelj v glavnem mestu in njegovi ožji okolici dobil manj kot nekdo, ki bo vlagal v manj razvitem lokalnem območju.

Obseg menjave narašča

Slovenija je lani na Poljsko izvozila za 741 milijonov evrov, kar je 15 odstotkov več kot predlanskim. Iz Poljske smo uvozili za 546 milijonov blaga in tudi tu povišali vrednost v primerjavi z letom 2013 (za deset odstotkov). Po izvozu je Poljska za Slovenijo sedmi najpomembnejši trg, po uvozu pa je na 11. Mestu.

Neposredne naložbe Poljske v Sloveniji so konec leta 2013 znašale 5,1 milijona evrov, kar je več kot leta 2012, ko jih je bilo za 4,6 milijona evrov. So pa upadle slovenske naložbe na Poljskem (57,7 milijona evrov), ki jih je bilo v letu 2012 za 67 milijonov evrov.

Poljska privlačna za vlagatelje

Tuji vlagatelji na Poljskem največ vlagajo v servisne storitve, okoli 60 odstotkov, v proizvodno industrijo dobrih 30 odstotkov, štiri odstotke na področje energetike in energentov ter okoli dva odstotka v gradbeništvo. Značilnost poljskega investicijskega trga je, da se ogromno vlaga v manjša podjetja, da so kapitalski vložki manjši oziroma da na Poljsko vlagajo tudi mali vlagatelji.

V zadnjem času so naložbe bolj kot v domači trg usmerjene v izvozne posle in je tako več kot polovica poljskega izvoza ustvarjena v podjetjih s tujim kapitalom. Se pa tuji vlagatelji pogosto pritožujejo nad dolgotrajnimi in včasih težko razložljivimi birokratskimi postopki, pravnim sistemom v celoti, pa tudi samim sistemom javnih naročil.

Iz Slovenije zlasti farmacija

Daleč največji delež, več kot četrtino, slovenskega izvoza na Poljsko zajemajo farmacevtski izdelki. Največje slovensko farmacevtsko podjetje Krka, ki sodi med največje proizvajalce generičnih zdravil na svetu, ima na Poljskem tudi proizvodnjo.

Približno desetino izvoza na Poljsko ustvari Slovenija z električnimi stroji in opremo ter njihovimi deli pa tudi z vozili in njihovimi deli. Po drugi strani iz Poljske največ uvažamo izdelke iz kavčuka in gume, električne stroje in opremo ter vozila.

Slabo se poznamo

Gospodarsko sodelovanje med državama bi bilo lahko intenzivnejše, če bi se državi bolj poznali. V preteklosti so bile razlog za neprepoznavnost tudi slabe letalske povezave, ki pa so se lani precej izboljšale. Slovenska letalska družba je lani v poletni sezoni uvedla redno direktno letalsko povezavo med Varšavo in Ljubljano, trikrat na teden, ki na voznem redu ostaja tudi letos.

Gradnja prepoznavnosti je dolgotrajen proces, vendar se da izboljšati npr. z odmevnimi trženjskimi kampanjami v različnih medijih, koristno pa bi lahko izrabili tudi vse hitreje rastoča družabna omrežja.

Vsekakor je trend gospodarskega sodelovanja pozitiven in rezultati so vsako leto boljši. Povečanje obsega menjave s Poljsko v zadnjih nekaj letih je razmeroma večje kot z drugimi našimi zunanjetrgovinskimi part­nericami.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj