05. 05. 2015

Vir in informacije: http://izvozniki.finance.si/, 16. 4. 2015, Avtor: Stela Mihajlović

Napaka slovenskih podjetnikov je prevelika osredotočenost na avstrijsko Štajersko in Koroško ter pričakovanje, da bodo »domačo nalogo« namesto njih naredili drugi.

Kljub tradicionalni zgodovinski povezanosti Slovenije in Avstrije pa v poslovnem smislu od tega ne smemo pričakovati koristi; avstrijski trg je zahteven, največ štejejo kakovost, spoštovanje dogovorov in dobra priprava pred sklepanjem posla.

Avstrija sodi med najbogatejše članice EU - njen BDP na prebivalca je pri vrhu - in je, kljub manjšemu gospodarskemu klecanju v zadnjem letu, razvita in stabilna država. Ima ustaljene mehanizme za reševanje težav, vlada denimo nemudoma poveča vlaganja, s čimer spodbudi gospodarsko rast.

Zato v Avstriji ni skokovitih premikov in naglih sprememb, torej tudi nepremišljeno povečanega povpraševanja po tujih izdelkih in storitvah ne moremo pričakovati. Avstrija se zaveda svoje relativne majhnosti, zaradi česar je izrazito izvozno usmerjena, pri doseganju izvoznih uspehov pa trenutno prav tako pomagajo nizke cene surovin in nizka vrednost evra.

Avstrijska podjetja se zaradi visokih stroškov dela čedalje bolj osredotočajo na izdelke z visoko dodano vrednostjo, vendar so lahko zelo uspešna tudi podjetja z obrtniškimi izdelki (mizarji, pleskarji, izdelovalci stavbnega pohištva ...), kot kažejo uspešni slovenski primeri predvsem na južnoavstrijskem območju.

Kako do visoke produktivnosti

Dve tretjini BDP Avstrija sicer ustvari s storitvami, vendar pa je tudi delež industrije še vedno velik. To pomeni, da ima industrija še vedno velik pomen, kar je dobro za podjetja, ker so zato prisiljena nenehno razvijati nove stroje, izdelke in rešitve. Avstrijska država prav tako veliko vlaga v pospeševanje raziskav in razvoja, s čimer si krepi produktivnost.

Visoka storilnost, kljub višjim stroškom delovne sile, je prav tako posledica dobre organiziranosti in visoke motivacije zaposlenih za doseganje skupnih ciljev.

Trg dela v Avstriji je sicer zelo prožen, odpuščanja se izvajajo po potrebi in brez težav, vendar pa se tudi lastniki podjetij zavedajo, da morajo delavcem ponuditi spodbudno delovno okolje, skrbeti zanje in biti pošteni do njih.

Država se je tudi umestila kot posrednica med industrializiranimi vzhodnoevropskimi državami in zahodnimi oziroma severnimi - zelo se zgledujejo po Švedski -, ampak vse skupaj je plod zgodovinskega procesa, ki se ni zgodil z danes na jutri. Njihov strateški cilj za naprej je reindustrializacija v smeri ekologije in zelenih energentov. In ko Avstrijci nekaj sklenejo, se tega lotijo takoj, v Sloveniji pa se vse nenehno spreminja, zato ni realizacije načrtovanega.

Kar rečejo, to naredijo

V Avstriji se je nujno treba držati dogovorov in rokov. Ne obljubljajte, česar ne morete speljati! Pogosto se omenjajo razlike v miselnosti med obema narodoma in da je naš »balkanski« pristop ena od ovir za gospodarski zaostanek za našo severno sosedo.

Dobra priprava je pol posla

Slovenski podjetnik, ki si želi prodreti na avstrijski trg, naj dobro prouči značilnosti in potrebe posamezne zvezne dežele. Naši izvozniki namreč delajo veliko napako, ker se njihov interes začne in konča na avstrijskem Štajerskem in Koroškem, v preostalih deželah, recimo v Salzburgu, Innsbrucku ali na Dunaju, pa niti ne poskušajo.

Pri prodoru na tuji trg je pomoč agenta zelo dobrodošla, čeprav se jim v nekaterih podjetjih zaradi provizij in drugih pogojev raje izognejo, gredo sami, prek sejmov ali pa do sestankov pridejo prek kontaktov.

Ne podcenjujmo pomena nemščine!

Čeprav večina avstrijskih poslovnežev zna angleško, je vtis povsem drugačen, če z morebitnimi partnerji govorimo nemško, zlasti če gradimo dolgoročne poslovne odnose. Velika napaka je, da slovenska podjetja na avstrijski trg vstopajo slabo pripravljena in z nedodelanim predstavitvenim gradivom. Treba je imeti spletno stran, kataloge in druga informacijska gradiva v nemščini. Zelo pomembno je tudi, da ima podjetnik za avstrijske sogovornike na voljo vizitke, ki so na eni strani napisane v nemškem jeziku. Pri pripravi gradiv ne varčujte! Naj informacijsko gradivo ne bo slabše od izdelkov. Dobro je tudi, da pri prevodih vključite pomoč avstrijskega trženjskega strokovnjaka.

Iz ankete avstrijske gospodarske zbornice (WKÖ) o slovenskem poslovnem okolju med avstrijskimi podjetji v Sloveniji je razvidno, da jih poleg nespodbudne obdavčitve plač in toge delovne zakonodaje motijo birokratske ovire, pozitivno pa so se izrekli o delavnosti in izobraženosti tukajšnje delovne sile.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj