Bolgarija privablja posle in naložbe z nizko davčno stopnjo

Bolgarija privablja posle in naložbe z nizko davčno stopnjo

22. 06. 2010

Vir in informacije: www.izvoznookno.si, 3.6.2010

Država ob Črnem morju želi po navedbah tamkajšnjega gospodarskega ministrstva postati ena najbolj privlačnih lokacij za tuje naložbe v regiji, zato so v minulih letih veliko naporov vložili v poenostavitev postopkov za naložbenike in podjetnike. Med razlogi, zakaj vstopiti ali investirati na bolgarski trg, pa država izpostavlja nizke stroške poslovanja, dober dostop do trga ter izobraženo in poceni delovno silo.

Največji obseg tujih neposrednih naložb v Bolgariji imajo Avstrija, Nizozemska in Grčija, ki največ vlagajo na področje nepremičnin, finančnih storitev, trgovine in proizvodnje. Slovenija je na 28. mestu, največji investitorji na bolgarskem trgu pa so HSE, NLB, KD in Mercator. Bolgarija pa stimulira zlasti tuje neposredne naložbe v sektorje, kot so proizvodnja, obnovljivi viri energije, storitve, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvena oskrba in informacijska tehnologija.

Bolgarija kot prednostno področje za krepitev sodelovanja z drugimi državami, tudi Slovenijo, izpostavlja turizem, kot pomanjkljivost pa infrastrukturo, zlasti cestno, v katero v zadnjih 20 letih praktično niso vlagali ničesar. Za to področje država razpisuje različne tenderje, proračun za izgradnjo oz. obnovo avtocest in državnih cest pa je ocenjen na skoraj milijardo evrov.

Za slovenska podjetja je na bolgarskem trgu zanimivih več področij, med njimi telekomunikacije, farmacija, energetika, informacijska tehnologija, lesna, kemična in prehrambena industrija, promet in logistika, trgovina in (finančne) storitve ter infrastruktura in turizem. Priložnosti pa nudi še sama lega države, saj podjetjem na obeh straneh omogoča skupni nastop na trgih Rusije in Skupnosti neodvisnih držav ter Turčije in Bližnjega vzhoda.

Svetovna finančna kriza je prej dobre gospodarske odnose med Slovenijo in Bolgarijo močno okrnila. Izvoz blaga iz Slovenije v Bolgarijo je v lanskih prvih 11 mesecih dosegel 112,89 milijona evrov, kar je dobrih 30 odstotkov manj kot v enakem obdobju predlani, uvoz pa 46,33 milijona evrov, kar je za 64 odstotkov manj.

V izvozu so med glavnimi blagovnimi proizvodi prevladovali osebni avtomobili, zdravila, elektrotermični aparati za gospodinjstvo, papir in karton ter izdelki za družabne igre. V uvozu pa so bili v ospredju olja iz nafte ali bituminoznih materialov, deli za gradbene stroje, karbonati, ploščati toplo valjani izdelki iz železa in drugi pogonski stroji in motorji.

Dodatne informacije: Več informacij najdete na spletnih naslovih:

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne



Nazaj