17. 02. 2015

Vir in informacije: Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani, 16. 1. 2015, http://iri.uni-lj.si/

Vlada je začela projekt o spodbujanju razvoja socialnega podjetništva, zadružništva, kreativnih industrij in ekonomske demokracije. Do 2016 je za razvoj socialne ekonomije v Sloveniji predvidenih 12,7 milijona evrov; dodatna sredstva so na voljo tudi v EU programih. Pri tem je pomembno vzpostaviti okolje za razvoj socialnih inovacij, ne le socialnega podjetništva. UL posameznikom in fakultetam omogoča več poti za razvoj socialnih inovacij.

Socialne inovacije: več kot le podjetništvo

Vse inovacije prinašajo spremembe oz. novosti, te pa se bolj ali manj odražajo tudi v družbi. V zadnjem desetletju se je pozornost s tehnološkega vidika inovacij preko inoviranja v organiziranju in procesih prenesla na nove rešitve za družbene izzive, kot so staranje prebivalstva, zagotavljanje zdravega okolja, trajnostna mobilnost, dostopno in kakovostno zdravstvo in socialne storitve, socialna vključenost ranljivih skupin.

Čeprav ne obstaja enovita definicija socialnih inovacij, jih EU opredeli kot nove ideje  ki hkrati rešujejo družbene izzive in ustvarjajo nove povezave in sodelovanja (EU 2014: Social Innovation – A Decade of Change). Pri tem so socialne oz. družbene tako v svojih ciljih (npr. delovno usposabljanje invalidov, medgeneracijsko sodelovanje, večja ozaveščenost o vplivih na okolje in sprememba vedenja) in načinih (npr. mikrofinanciranje, ustanovitev socialnega podjetja ali zadruge). Kot vse inovacije morajo prinašati dolgotrajno vrednost za ciljne skupine.

Socialna ekonomija v Sloveniji

S posvetom o spodbujanju razvoja socialnega podjetništva, zadružništva, kreativnih industrij in ekonomske demokracije januarja je vlada začela aktivnosti za razvoj teh področij. Eden od vladnih ciljev je ujeti povprečje držav članic EU glede zaposlovanja v socialni ekonomiji - ga dvigniti z 0,7 % bliže 6,5 % vseh delovnih mest.

Slovenija trenutno izrecno podpira »klasične« gospodarske inovacije, na področju socialnih inovacij pa je najbolj urejeno socialno podjetništvo. Zakon o socialnem podjetništvu kot taka opredeljuje podjetja, ki ali zaposlujejo ranljive skupine ali pa opravljajo dejavnost, ki krepi sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov.

V Sloveniji imamo poleg zakona o socialnem podjetništvu še strategijo razvoja ter program ukrepov. Zakon o socialnem podjetništvu je v postopku noveliranja, strategija o razvoju socialnega podjetništva pa se bo nadgradila. Področje je januarja 2015 prešlo z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo, s čimer bo še bolj poudarjen podjetniški del.

Za ostala področja socialnih inovacij – npr. zadruge, raziskovalne, demonstracijske ali pilotne projekte za vključenost ranljivih skupin, spreminjanje vedenja porabnikov, spodbujanje lokalnih ali skupnostnih nakupov, itn. - izven pravne oblike socialnega podjetja pa še ni prave podpore. To se bo spremenilo, saj se je Slovenija z operativnim programom za koriščenje evropskih skladov obvezala, da do leta 2020 nameni sredstva za socialne inovacije, natančneje za širšega spektra različnih oblik storitev splošnega interesa, socialnih podjetij in neprofitnih zadrug.

Sredstva EU za socialne inovacije

EU v obdobju 2014-2020 socialne inovacije financira v več programih, od raziskav v H2020 do mikrofinanciranja socialnih pobud, sredstva za socialno podjetništvo in inovacije pa bo iz evropskih skladov namenila tudi Slovenija.

Sredstva na skupni EU ravni so tako na voljo v več programih:

• evropski strukturni in investicijski skladi,
• Horizon 2020 (Societal Challenge 6: Inclusive, innovative, reflective societies),
• EaSI (Employment and Social Innovation Programme),
• COSME,
• Erasmus for Young Entrepreneurs,
• Creative Europe Programme,
• Eco-Innovation Action plan.

Podpora UL socialnim inovacijam

Univerza v Ljubljani UL je v 2014 dala pobudo za ustanovitev Središča za socialno podjetništvo Univerze v Ljubljani (SSP UL). Trenutno UL sistemsko najbolj podpira prenos tehnologije in sodelovanje z gospodarstvom (CPT, LUI), fakultete pa so rešitve za širše družbene probleme doslej oblikovale predvsem skozi raziskovalno in pedagoško delo ter angažirano kritiko gospodarskih razmer in politik. Interdisciplinarno sodelovanje raziskovalcev, demonstracijski projekti in pilotno testiranje v sodelovanju z gospodarstvom in družbenimi organizacijami je možno preko IRI UL.

Pri tem je zmotno misliti, da so gospodarske inovacije zaradi poudarjenega tehnološkega elementa domena naravoslovnih in tehničnih fakultet, socialne pa družboslovja in humanistike. Ker so družbeni problemi in socialne inovacije izziv, ki posega na več področij, je smiseln le skupni odziv članic univerze. Ta ne more biti omejen na eno fazo inovacij: podjetništvo je dopolnilo in ena (najbolj merljiva) od oblik socialnih inovacij. Te imajo svoj izvor v prepoznavanju in identifikaciji problemov, njihovi opredelitvi, predlaganju in testiranju ter uvedbi rešitev. V vseh teh štirih fazah fakultete UL že sodelujejo, le da premalo poenoteno, na premalo skupnih interdisciplinarnih projektih in s premalo znanj o socialnih inovacijah. SSP UL je eden od korakov k izboljšanju stanja in prepoznavnosti vloge UL.

Če imate vprašanja o raziskovanju ali razvoju socialnih inovacij in konkretneje socialnega podjetništva, se lahko obrnete tudi na IRI UL. Skupaj z akterji UL vam bodo pomagali razviti projektno idejo in vas povezali z ustreznimi sogovorniki.

Ali se vam je zdel članek koristen? Da Ne

Nazaj